Tale moj Grega je prava “špeckahla”. Pokažem mu sajt, ki sem ga naredil v nedeljo popoldne, in že me na svojem blogu zatoži vsem najinim znancem. Števec obiskov mi poskoči in takoj začnejo prihajati e-maili od ljudi, ki jih že dolgo nisem srečal.
Zdaj vem, kaj pomeni network marketing v stilu Web 2.0 na lastni koži.
Več na to temo: Web 2.0 Marketing, Sean Carton, ClickZ
5 responses so far ↓
1 Marko // Nov 2, 2005 at 18:05
Najboljša reklama je tista od ust do ust, pa čeprav ni najbolj hitra! :)
Če boš skrbel za zanimive vsebine, se bomo še vračali!!!
2 Tamara // Nov 2, 2005 at 18:43
Jah, saj njega tudi beremo, ker upamo, da se med zasebnimi kolobocijami in ciklanji najde tudi kakšna taka osvežitev, kot je tale Vižintinsajt. Živele špeckahle!
Sploh ti pa gotovo čisto paše taka pozornost. ;)
3 jure // Nov 2, 2005 at 18:57
Po pravici povedano, Tamara, niti ne. Sem namreč bolj introvertiran tip in vsaj doslej mi je nekako uspelo vzdrževati higienski minimum anonimnosti. Ampak, kaj naj, pride čas, ko se je treba tudi pokazat in na svoji koži preizkusit stvari, ki jih prodajaš naročnikom.
Marko, upam, da ne pričakuješ kakih umazanih pikantnosti iz mojega osebnega življenja. Za to so drugi blogi ;)
4 Nina // Nov 2, 2005 at 19:25
Odločitev v dobro freelancinga je bila očitno dobra in definitivno nudi inspiracijo nam korporativnim ujetnikom. Seveda pričakujemo umazane pikantnosti. Ali pa vsaj link na ‘druge bloge’ :)
Good luck in čim več freelancerskih kav!
5 Marko // Nov 3, 2005 at 7:05
A ni namen spletnega dnevnika (bloga), da spletni javnosti človek predstavi pikantne podrobnosti iz svojega življenja? :) Tiste najbolj skrite dvome in misli? Da se na njih ljudje naslajajo, hahljajo, razmišljajo in si ustvarjajo mnenje ter ga vsakodnevno spreminjajo :)
Lep primer tega je Blogorama GF. Sploh nisem vedel, da je prodal avto, da ma težave z davkarijo, da je bil v Berlinu, da ga je frapiral SiOL (2x) in da v bistvu še vedno živi tako kot takrat, ko sem z njim imel še več stikov v živo. In ravno to dela njegov blog zanimiv. :) Če bi bil dolgočasen uradniček, ki bi šel vsak dan v službo in nazaj…. eh… pa kdo bo to bral…
Leave a Comment