Uf, tale komad mi (v tej izvedbi) že en teden ne gre iz glave:
Hvala, Mičo…
Še “followup” par dni kasneje:
Danes sem se zalotil, kako si med delom popevam Redemption Song. Sicer že dolgo uporabljam to uporniško himno, kadar se želim znebiti kakega trapastega komada, saj veste, ki se ti kot kak parazit zagnezdi v glavo. Tokrat sem ga prvič začel popevati povsem nezavedno.
Rick Miller je očitno že popolnoma prestopil tolerančni prag moje podzavesti.
6 responses so far ↓
1 david // Oct 25, 2006 at 8:29
hvala enako, pogledam ga vsaj enkrat dnevno
2 jure // Oct 25, 2006 at 8:36
Bolno, ne? Upam, da me bo, če ga objavim in še druge okužim z njim, pustil pri miru.
3 tomaz // Oct 25, 2006 at 10:27
Se mi zdi, da je bilo kar nekaj glasov tistih “imitacij w.axl.rozeta”.
4 Nina // Nov 9, 2006 at 1:08
‘Rick Miller je očitno že popolnoma prestopil tolerančni prag moje podzavesti.’
Jure, tale je se kaksen drug prag prestopil (pa s tem ne mislim filharmonije). Pomoje ne mores nehat razmisljat o tem sam zato, ker te tok nervira…
5 jure // Nov 9, 2006 at 8:25
Sem že nehal… potem si me pa ti spet spomnila.
6 Jurij // Mar 29, 2007 at 12:41
Popolnoma me je prevzel.
ne morem verjet česa je Rick zmožen.
vsak dan si ga ogledam.
Leave a Comment