Jure Vižintin

“Litanije o socialnih in okoljskih grehih, povezanih s proizvodnjo mesa, dajejo skoraj občutek, da je mesna prehrana edini razlog, da se je svet znašel na robu ekološke krize. Nevarnosti se zdijo resnične in povezave, zaradi katerih meso krivimo za poslabšanje stanja okolja, so verjetno pristne, a vendar je pomemben razlog, da obsojamo mesno prehrano ta, da je meso prikladen simbol inkriminacije.

Meso, bolj kot karkoli drugega, predstavlja specifično stališče in sicer tradicionalno moški pogled na svet, ki uveljavlja, ceni in legitimizira hierarhično dominacijo nad okoljem, ženskami in drugimi moškimi ter posledično zavrača vse neavtoritarne oblike interakcij med ljudmi in ostalo naravo. To utrjeno stališče, ki je v današnji dobi eskaliralo do svojega logičnega vrhunca in morda celo do svojega konca, je pripeljalo okolje, od katerega smo vsi odvisni, v izredno neugodno stanje. In neizogibni dokazi o prihajajoči apokalipsi, ki je že prizadela številne skupnosti in ekosisteme, ter o grozeči vsesplošni katastrofi nam dajejo misliti o vrednotah, na katerih smo zgradili svojo kozmologijo. Gospostvo nad okoljem, ki ga simbolizira meso, je za številne ljudi dandanes že dobilo negativni prizvok in pospešilo se je vse močnejše izpodrivanje nekoč dominantnega avtoritarnega pogleda na svet.”

Nick Fiddes. 1990, 210.  Meat: natural symbol. Routledge, London.