V odgovor na očitke domnevni superiornosti družin in diskriminatornosti do raznosposlnih parov pa sledeče:

Homoseksualni starši so v hipotetični situaciji, iz katere v tej diskusiji izhajamo, edina in precej zanesljiva garancija, da mojega otroka ne bodo vzgajali verski fundamentalisti, fašisti ali njim sorodni tirani. To mi veliko pomeni.

Gejevska in lezbična skupnost je del širše socialno-zgodovinske družine evropskega razsvetljenstva, ki ji pripadam tudi sam in če se lahko odločim, da bom otroka zapustil članom svoje “družine”, bom to možnost vsekakor izkoristil.

Vem, razmišljam diskriminatorno in s predsodki. Ampak, saj gre za mojega hipotetičnega otroka, vendar.

Tik pred tem sem mu namreč navedla zgoraj omenjeno vprašanje opozicije in razlagala, da se mi zdi vedno bolj NUJNO dati otroke v posvojitev lezbijkam in gejem. Le tako se bodo namreč izognili škodljivemu vplivu “tradicionalne slovenske družine*”. Res je, da tradicionalna slovenska družina ne ogroža slovenskih davkoplačevalcev v eksistencialnem smislu, kot to počnejo istospolne skupnosti, vendar pa ogrožajo RAZUM slovenskih davkoplačevalcev, kar je še huje!
Zatorej te ne kopiram, ampak se povsem naključno od včerajšnje seje v DZ, ki sem jo mmg spremljala v celoti, popolnoma strinjam s tabo.

*Definicije “tradicionalne slovenske družine” ne poznam in je tudi nisem nikjer našla. Za boljšo predstavo o tem pojmu pa velja pogledati v slovensko klasično literaturo. Boj na požiralniku Prežihovega Voranca je le en od lepih primerov naše literature, ki družino postavi v središče dogajanja. Če se vam ne da brati, si oglejte film. Oboje je zelo nazorno. Včasih sem si najbolj zapomnila stavek “Bavši pa kri ščije”. Danes pa imam v spominu očeta, ki mu med nečloveškim delom umre živina, noseča žena, otroci pa so lačni in nevzgojeni, on pa na ponudbo o prodaji kmetije reče: “Ne dam, raje crknem!”

Ne vem zakaj se predpostavlja, da je homoseksualna družina bolj odprta do drugačnosti. Imam prijatelje gaye in lezbijke, ki mi nič manj ne pomenijo kot heteroseksualni prijatelji.

Kar se tiče pravic. Meni razvoj otroka pomeni več kot človekove pravice. OK, to je slišat malo čutno.. otrok je v končni fazi le človek. Hočem reči, da sem se pripravljen odreči nekaterim stvarem, da otroku zagotovim pot v samostojno, odgovorno, kar se da veselja polno življenje (čeprav so žalost in preizkušnje predpogoj, da znamo veselje sploh ovrednotit).

Ko smo ravno pri razvoju in družini bi priporočil knjigo Družine in kako v njih preživeti (R. Skynner, J. Cleese). Ja, John Cleese iz Monty Pythona ;)

Bottom line.. o tej tematiki bi se moralo nasploh še veliko predebatirat. Pa en drugega bi moral dejansko poslušat. Tiste razprave v parlamentu so pa itak bolj za entertainment kot kaj drugega.

kar se pa potrebnega casa tice pa, kdaj tocno pa zacne tect ta cas? mogoce pa potrebujemo sprejetje zakonika tudi za to, da se stevec zavrti na nulo in da zacne tect ta cas, ko bodo homoseksualne druzine na preizkusnji.
pa se nekaj: zakaj sploh potrebujemo ta preizkus? a se gre za tekmovanje? a se ne gre za osnovno pravico vsakogar?
.. in ce ze gledamo s tega zornega kota ter gremo se malo v ekstrem: od danes naprej tece preizkusni cas za vse heteroseksualne druzine. zakaj? ker sem jaz, kot lezbijka, to rekla. samo tolko, da vidim, kaksen vpliv imate vi na druzbo v kateri zivim tudi jaz.
;)